:: ŽIŽA ::
:: 11. 11. 2001 - 28. 9. 2012 ::

Ime: Žiža
Pasma: mešanka
Skotena: 11. 11. 2001
Spol: ženski / sterilizirana
Teža: 12 kg
Plečna višina: 45 cm
Zobovje: popolno, škarjast ugriz
Barva oči: rjava
Barva dlake: črna z belo liso
Datum smrti: 28. 9. 2012

Večji uspehi:
* opravljen izpit B-BH (2004)
* 2. mesto v državnem prvenstvu v agilityu (2005)
* 2. mesto v zimskem pokalu agilitya (2005/2006)
* zimska pokalna prvakinja v agilityu (2006/2007)
* 2x v reprezentanci na evropskem prvenstvu agilitya (2007/2008)
* 2. mesto v Grand prixu Slovaške v agilityu (2007)
* opravljen izpit RO - I. (2007)
* 2. mesto na tekmi Rally Obedienca (2007)
* opravljen izpit RO - II. (2008)
* pokalna prvakinja v agilityu (2009)
* 2. mesto v državnem prvenstvu v agilityu (2009)
* opravljen izpit iz iskanja v ruševini - RH T A (2009)
* opravljen izpit iz iskanja v gozdu - RH FL A (2009)
* opravljen izpit iz sledenja - RH F E (2010)
* članica REZ enote 2011 in 2012



- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Po dolgoletnih željah, da bi imela svojega psa, so se mi sanje uresničile leta 2001, ko sem po smrti naše ovčarke Nede dobila svojo prvo psičko. Žiža je bila le ena od devetih mladičkov, ki so se skotili psički, ki je bila priklenjena na kratko verigo in se borila za svoje mladičke, zato o odnosu lastnikov do svoje psičke in mladičkov raje ne bi izgubljala besed, sem pa bila presrečna, da sem dobila mojo črnuhico, ki me je popeljala v svet psov in kinologije.


Nikoli ne bom pozabila tistega petka, ko sem prišla domov in v rokah držala drobceno črno kepo, ki je v trenutku osvojila moje srce.
Spomladi 2002 sva začeli obiskovati malo šolo in takoj sem vedela, da je to tisto pravo kar me veseli in osrečuje - šolanje psov.


Šolanje me je zelo zanimalo in tako sva po končani mali šoli nadaljevali s tečaji za reševalnega psa. Naučili sva se ogromno novega in uporabnega za življenje. Od premagovanja najrazličnejših ovir, vaj poslušnosti in iskanja pogrešanih ljudi v gozdu in ruševini. Po dobrih dveh letih se je pokazalo, da je bila Žiža za to delo kar preveč aktiven pes, zato sem se odločila, da za nekaj let prenehava s šolanjem z željo, da se še kdaj vrneva, ko bo Žiža bolj odrasla in umirjena.


Njeno energijo in veselje do tekanja, skakanja in igro sva preusmerili v agility. Več kot šest let sva pridno trenirali in se vsako soboto udeleževali tekem po vsej Sloveniji in tudi tujini. V svoji kategoriji sva osvojili ogromno lepih rezultatov in ponosno stopali na zmagovalne stopničke. V času, ko sva tekmovali v agilityu, sva opravili tudi izpit iz poslušnosti B-BH in Rally Obedience I. in II. stopnje. Povabljeni pa sva bili tudi na različne aktivnosti, sejme, razstave in druge družabne dogodke, kjer sva imeli nastope dogdancinga, prikaza agilitya, Rally Obedienca in poslušnosti. Z Žižo sva bili dvakrat tudi gostji v oddaji O ljudeh in živalih.


Pri Žižinih osmih letih sva ponovno začeli s šolanjem za reševalne pse. V nekaj mesecih sva naredili vse potrebne izpite in tako se mi je uresničila želja, da sem postala vodnik reševalnega psa in Žiža pes reševalec. Uvrstili sva se tudi v REZ enoto in tako sodelovali tudi v resničnih akcijah.


Žižin karakter je bil zelo "poseben", saj je bila zelo samostojna in hkrati svojeglava psička kar se je pri šolanju pokazalo za precej zahtevno, saj je bilo pri določenih vajah potrebno vložiti veliko več truda in energije, da sva kakšno vajo osvojili. Zelo rada pa je sodelovala v vajah, kjer se je nekaj "dogajalo", zato jo je bilo zmeraj lahko naučiti trikce, agility in tudi z iskanjem nisva imeli težav. S samo poslušnostjo pa sva imeli veliko dela, saj so jo klasične vaje kot so poleg, sedi, stoj in prostor dolgočasile. Bila je psička z zelo močnim plenskim nagonom, kar mi je v šolanju prišlo zelo prav, v življenju in na sprehodih pa je bilo moteče, saj je stekla za vsako živaljo, ki se je premikala in jo je bilo takrat težko ustaviti.


A ravno zaradi njenega močnega in svojeglavega karakterja sem se toliko naučila, saj sva skupaj odkrivali metode šolanja, ki so nama ustrezale. In za vso znanje, ki sem ga osvojila o psih in šolanju se lahko zahvalim Žiži, saj me je vsak dan naučila kaj novega. Zame je bila res izvrstna psička za šolanje, in v njeni družbi si niti dva dneva nista bila enaka.


Na petek je prišla in na petek je odšla... 28. 9. 2012, po skoraj enajstih letih skupnega življenja pa se je življenje male črne psičke končalo. Zaradi odpovedi jeter ji ni bilo več pomoči, zato je bila zanjo edina rešitev, da se reši bolečin in trpljenja, da sem jo odpeljala na evtanazijo. Tolaži me misel, da je imela lepo in aktivno pasje življenje in, da sem bila z njo na njeni zadnji poti. Žiža je bila zame res posebna psička, zmeraj polna energije, pripravljena na akcijo, delo in igro. Vsega kar vem o psih, me je naučila ona in vse metode šolanja sem osvojila zaradi nje! S srcem je bila predana celi družini, zelo je bila zaščitniška, a hkrati je znala biti tudi ljubeča psička.


Moja mala črna Žižika je odšla… za vedno… Zmeraj bo ostala v mojem srcu in nikoli je ne bom pozabila. Ostali so le še lepi in nepozabni spomini na najina skupna leta.

Počivaj v miru črnuhica moja!!! ❤

::: Žižini dosežki :::