:: O MENI ::

Moji kinološki nazivi:
* vodnica psa spremljevalca (2004)
* inštruktor za šolanje psov (2008)
* vodnica reševalnega psa (2009)
* pridobitev licence modul A za reševanje iz helikopterja (2010)
* vodnica 2 terapevtskih psov (2013 in 2017)
* vodnica terapevtskega psa z R.E.A.D. licenco (2015)
* inštruktor FCI Obedienca (2016)

Najboljši rezultati in nazivi z Žižo:
* opravljen izpit IPS B-BH (2004)
* 2. mesto v državnem prvenstvu v agilityu (2005)
* 2. mesto v zimskem pokalu agilitya (2005/2006)
* zimska pokalna prvakinja v agilityu (2006/2007)
* 2x v reprezentanci na evropskem prvenstvu agilitya (2007/2008)
* 2. mesto v Grand prixu Slovaške v agilityu (2007)
* opravljen izpit RO - I. (2007)
* 2. mesto na tekmi Rally Obedienca (2007)
* opravljen izpit RO - II. (2008)
* pokalna prvakinja v agilityu (2009)
* 2. mesto v državnem prvenstvu v agilityu (2009)
* opravljen izpit iz iskanja v ruševini - RH T A (2009)
* opravljen izpit iz iskanja v gozdu - RH FL A (2009)
* opravljen izpit iz sledenja - RH F E (2010)
* članica REZ enote (2011 in 2012)

Najboljši rezultati in nazivi z Ercom:
* najmlajši izšolani terapevtski pes v Sloveniji (2013)
* opravljen izpit IPS A (100/100 točk) (2013)
* 1. mesto na Drenigovem memorialu (2014)
* 1. mesto na tekmi šolanih psov v Varaždinu (2014)
* opravljen izpit iz iskanja v gozdu RH FL E (2014)
* 3. mesto na tekmi šolanih psov v Trbovljah (2014)
* 3. mesto v pokalu Vomar (2014)
* državni prvak po programu IPS A v letu (2014)
* 3. mesto na mednarodni tekmi šolanih psov v Novih Jankovcih (2014)
* opravljen izpit IPS B-BH (100/100 točk) (2014)
* 3. mesto na mednarodni tekmi v Obediencu v Italiji (2015)
* pridobljena licenca R.E.A.D. (2015)
* opravljen izpit OB1 in narejen pogoj za OB2 v Avstriji (2016)
* opravljen izpit BGH 1 (99/100 točk) (2018)
* opravljen izpit BGH 2 (100/100 točk) (2018)
* opravljen izpit BGH 3 (100/100 točk) (2018)

Najboljši rezultati in nazivi s Cooperjem:
* opravljen izpit IPS A (92/100 točk) (2016)
* prvi izšolani terapevtski pes v Sloveniji pasme Shetlandski ovčar (2017)
* opravljen izpit A1 (98/100 točk) (2018)







- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Moje ime je Vesna, rojena sem meseca julija, leta 1986. Od kar pomnim sem oboževala živali, najrajši pa sem imela pse. Skozi otroštvo sem odraščala z različnimi hišnimi živalmi. Sprva smo imeli doma rodovniško nemško ovčarko Nedo in tigrasto muco Mayo, kasneje pa smo "druščino" povečali še za dve želvi, ribice, hrčka in belo muco Ayšo ter še enega psa, bratovega Pitt Bulla Asa.

Ko pa sem v prvem letniku srednje šole dobila povsem svojo psičko, pet tednov staro mešanko Žižo, so se moje velike sanje uresničile. Ker sem si zelo dolgo časa želela imeti svojega psa, ki bi ga šolala in se z njim aktivno ukvarjala, sem ves svoj prosti čas posvetila Žiži. Naučila sem jo veliko različnih trikcev, izšolala sem jo za psa reševalca iz gozdov in ruševin, dolga leta pa sva trenirali in tekmovali tudi v agilityu, opravili sva tudi izpit iz klasične poslušnosti IPS B-BH in izpit iz prve in druge stopnje Rally Obedienca.

Zaradi moje neizmerne ljubezni do psov in znanja, ki sem si ga pridobila v vseh letih šolanja in tekmovanj z Žižo, sem dobila priložnost za izobraževanje tudi na inštruktorskih seminarjih. Uspešno sem opravila licenco za inštruktorja šolanja psov in tako dobila možnost delati v enem izmed naših kinoloških društev, kjer sem kar nekaj let šolala pse po klasičnem programu poslušnosti IPS - A in IPS - BBH.

Iz leta v leto je želja po dveh psih bolj naraščala... in po selitvi sem svojo veliko željo lahko tudi uresničila. Tako je v naš dom prišel moj drugi pes, a hkrati prvi rodovniški pes, ki sem si ga kupila sama. Moj prvi samček, pasme Border Collie Erc je povsem nekaj drugega, kot sem bila vajena pri Žiži. Žiža ga je sicer lepo sprejela, a z njim kakšnega posebnega opravka ni želela imeti, zato se mu je vsakič, ko se je hotel z njo igrati, umaknila, ali pa mu "po pasje" dala vedeti, naj jo pusti pri miru.

Po zelo hitri in nenadni izgubi psičke Žiže po prihodu Erca v naš dom, z Ercom, ki je v zelo kratkem času osvojil vaje poslušnosti, premagovanje ovir, iskanje pogrešanih ljudi in ogromno trikcev, nadaljujem svojo kinološko pot. Zaradi njegovega čudovitega karakterja pa sva se izšolala tudi za terapijo s pomočjo psov in tako skupaj hodiva po različnih ustanovah kjer pomagava ali pa le zabavava otroke, starejše in bolne ljudi. Ko je Erc dopolnil starostni pogoj za opravljanje izpitov, sva že uspešno opravila prvi izpit iz reševanja in klasične poslušnosti po programu IPS A in se tudi začela udeleževati tekem po tej disciplini in že v prvem letu tekmovanj postala državna prvaka in tudi na mednarodnem tekmovanju šolanih psov osvojila stopničke. Nato pa naredila še izpit IPS B-BH, ravno tako z vsemi možnimi točkami. Če nama ostane še kaj časa, pa se z veseljem podava na pašnjo ovčk, kjer Erc, kot pravi predstavnik svoje pasme res uživa in se lahko povsem preda svojemu prvinskemu nagonu.

Po treh letih življenja z mojim Ercom, (ko sem več let gledala in spremljala pasmo Shetlandski ovčar) se mi je izpolnila želja po novem mladičku. Pri prijateljici, h kateri hodim fotografirat mladičke in odrasle pse, se je v enem izmed njenih legel skotil mladiček, ki mi je dobesedno "padel v oči" in mi "ni dal spati"... Kljub temu, da sem bila mnenja, da želim Shetlandskega ovčarja v drugi barvi in tudi nekaj let kasneje, saj je Erc še zelo mlad pes, me je vsekakor prepričal njegov res čudovit karakter. In tako je v naš dom prišel moj tretji pes, Shetlandski ovčar Cooper.

Po vseh letih šolanja na različnih kinoloških področjih sem se s svojimi psi vsekakor "našla" v terapijah s pomočjo psov, kjer sem zdaj aktivna že z obema psoma in v šolanju klasične poslušnosti ter povsem nove discipline v Sloveniji, FCI Obedienca - kjer pa sem med prvimi v naši državi postala tudi inštruktorica v tej disciplini. In z Ercom sva se tudi že udeležila nekaj tekem v tujini, kjer sva že segla po najvišjih stopničkah. Hkrati pa sem se s Cooperjem vrnila nazaj v "agility vode", zaenkrat bolj rekreativno, (z možnostjo treninga kar na mojem domačem poligonu) a morda kdaj spet bolj profesionalno kot v "starih časih"?!

Poleg svojih psov in ukvarjanja s šolanjem drugih, pa sem zadnja leta "spoznala" še eno veliko ljubezen... Fotografiranje! Kamorkoli grem, gre poleg psov z menoj tudi moj fotoaparat, s katerim lahko vedno poslikam neprecenljive in nepozabne trenutke. Ob vedno boljši opremi in seveda vedno večjem številu narejenih slik in spoznavanju svojega fotoaparata in novega objektiva pa sem se začela s fotografiranjem ukvarjati tudi bolj profesionalno, zato se zmeraj rada odzovem vsakemu povabilu na kakršnokoli slikanje, pa naj bodo na drugi strani otroci ali živali...