:: 2017 ::

Leto 2017 ... Kje naj začnem ... Na začetku ... Ufff, bilo je zanimivo, razburljivo, delovno pa hkrati tudi umirjeno, veselo, pooolnooo pričakovanja, čustveno, zaskrbljeno, ... Začelo se je z varstvom psov seveda in pozitivnim nosečniškim testom ... ☺ Torej ... Prve pol leta je bilo povsem pasje - varstva, tečaji, treningi z mojimi psi in terapijami, kjer je Cooper postal prvi Shetlandski ovčar v Sloveniji, izšolan za terapije s pomočjo psov in ... bilo je nosečniško - groooozneee slabosti in bruhanja, zaradi katerih sem za nekaj dni pristala v bolnici na infuziji, en kup pregledov, jemanja krvi, vode, ultrazvoki, nuhalna svetlina, amniocinteza, čakanje izvidov, aja pa seveda pridobivanja kilogramov in vedno večjega trebuha ... Še pred poletjem pa sem mogla zaradi nosečniške preeklampsije, ki je resno načela moje zdravje in mojo navadno nosečnost "preimenovala" v rizično nosečnost povsem prenehati z delom s psi, z vsemi sprehodi in ostalimi aktivnostmi in se za tri mesece "preseliti" v domačo posteljo oziroma predčasno za nekaj tednov kar v Ljubljansko porodnišnico, kjer sem bila ves čas na aparatih in pregledih, ki so spremljali potek moje nosečnosti in stanje moje male punčke. In 26. 8. 2017, po šestih urah iiizreeeednoooooooo mučnega in težkega poroda sem ob 3:00 uri ponoči "pristala" v operacijski sobi, kjer so zaradi kritičnega stanja Julije porod končali s carskim rezom ... In nato je prišla ... ob 3:15 ... moja, najina, naša mala punčka, princeska, hčerkica ... Julija! Aja, ime sem izbrala jaz ... Zakaj ravno Julija ... Brez posebnega razloga, ime mi je bilo od zmeraj všeč in zamislila sem si, da bo ime na V ali na J. In nato je bilo zadnje štiri mesece v letu 2017 v znamenju moje male hčerkice in seveda navajanju psov na nov način življenja z dojenčico. Kar se tiče Cooperja navajanje sploh ni bilo posebno potrebno, saj je že celo nosečnost ves čas hodil spat k meni na trebuh in, ko je Julijo prvič zagledal ... Jaaaa lahko bi se reklo, da je med njima nastala "ljubezen na prvi pogled"! Enostavno OOOOBOOOŽUUUJEEE joooo in če le dobi priložnost in dovoljenje, vsak trenutek izkoristi, da ga lahko preživi z njo oziroma ob njej ... Z Ercom je bilo vse skupaj nekoliko drugače. Ni bil ljubosumen, sploh ne ... Le nekako sploh ni vedel kaj naj s tem malim bitjem počne, kaj se dogaja in kot vsak jok ali cvilež živali že do zdaj, ga je živčnega delal tudi jok Julije ... In se je vsemu dogajanju raje kar umaknil in vse skupaj opazoval bolj iz ozadja ... Ampak zdaj, po vsakodnevnem rednem delu s pravilnim potrjevanjem je tudi on že veliko bolj sproščen in se že počasi vključuje v naš vsakdanjik in že spremlja Julijo, ko ta veselo že "čeblja", se smeji in veselo brca z nogami... Torej... 2017... Bilo je poooolnooooo sprememb, poooolnoooo novih doživetij in izkušenj in poooolnooooo povsem nove ljubezni in novih čustev in draga moja mala Julija - podarila si mi nov smisel v življenju! Hvala, ker si in hvala, ker sem v letu 2017 lahko dobila nov naziv - MAMA!